V zadnjem tednu junija letos je bilo na Japonskem zaradi vročinske kapi z reševalnimi vozili v zdravstvene ustanove prepeljanih približno 15.000 ljudi. Sedem ljudi je umrlo, 516 pacientov pa je bilo hudo bolnih. V večjem delu Evrope so bile junija temperature nenavadno visoke, v mnogih regijah so dosegle 40 °C. Zaradi globalnega segrevanja vročinski valovi v zadnjih letih pogosteje prizadenejo večino območij sveta. Vročinski valovi so prizadeli veliko ljudi.
Na Japonskem vsako leto zaradi nesreč med kopanjem doma umre približno 5000 ljudi. Večina teh nesreč se zgodi pozimi, glavni domnevni vzrok pa je reakcija na toplotni šok.
Vročinski udar in odziv na toplotni šok sta tipična primera, pri katerih lahko temperatura okolja povzroči smrtno škodo človeškemu telesu.
Vročinski udar in odziv na toplotni šok
Vročinska kap je splošen izraz za simptome, ki se pojavijo, ko se človeško telo ne more prilagoditi vročemu in vlažnemu okolju. Telesna temperatura se med vadbo ali delom v vročem in vlažnem okolju zviša. Običajno se telo poti in pusti, da toplota uhaja navzven, da se zniža njegova temperatura. Če pa se telo preveč poti in izgublja vodo in sol v sebi, bo toplota, ki vstopa in izstopa iz telesa, neuravnotežena, telesna temperatura pa se bo močno zvišala, kar bo v hujših primerih povzročilo izgubo zavesti in smrt. Vročinska kap se lahko pojavi ne le na prostem, ampak tudi v zaprtih prostorih, ko se temperatura v prostoru zviša. Približno 40 % ljudi, ki na Japonskem trpijo zaradi vročinske kapi, jo doživi v zaprtih prostorih.
Toplotni šok pomeni, da telo poškoduje nenadna sprememba temperature. Stanja, ki jih povzroča toplotni šok, se pogosto pojavijo pozimi. Krvni tlak se zviša in zniža, kar poškoduje krvne žile v srcu in možganih ter povzroči napade, kot sta miokardni infarkt in možganska kap. Če se takšna stanja ne zdravijo nujno, pogosto ostanejo resne posledice in smrt ni redka.
Na Japonskem se pozimi poveča število smrti v kopalnicah. Dnevne sobe in drugi prostori, v katerih ljudje preživljajo čas, so ogrevani, kopalnice pa so na Japonskem pogosto neogrevane. Ko oseba preide iz tople sobe v hladno kopalnico in se potopi v vročo vodo, se ji krvni tlak in telesna temperatura močno dvigneta in znižata, kar povzroči srčni in možganski infarkt.
Ko so ljudje v kratkem času izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam, na primer pri prehajanju med hladnim zunanjim in toplim notranjim okoljem pozimi, se lahko počutijo omedlevico, vročino ali slabo. Med razvojem klimatskih naprav je bilo običajno, da so se pozimi izvajali testi hlajenja in poleti testi ogrevanja. Avtor je izkusil test ogrevanja in se omedlel, potem ko je v kratkem času prehajal med preskusno sobo s temperaturo –10 °C in sobo s temperaturo 30 °C. To je bil preizkus človeške vzdržljivosti.
Občutek temperature in navajenost
Ljudje imajo pet čutov: vid, sluh, vonj, okus in dotik. Poleg tega čutijo temperaturo, bolečino in ravnotežje. Čut za temperaturo je del čuta za dotik, toploto in mraz pa čutijo receptorji, imenovani tople oziroma hladne točke. Med sesalci so ljudje živali, odporne na vročino, in pravijo, da lahko le ljudje tečejo maratone pod žgočim poletnim soncem. To je zato, ker lahko ljudje znižajo telesno temperaturo s potenjem s kože celega telesa.
Pravijo, da se živa bitja prilagajajo nenehno spreminjajočemu se okolju, da bi ohranila življenje in preživetje. »Prilagajanje« pomeni »navajenost«. Študije so pokazale, da se poleti, ko nenadoma postane vroče, tveganje za vročinsko kap poveča, zlasti drugi in tretji dan, nato pa se ljudje po enem tednu navadijo na vročino. Ljudje se navadijo tudi na mraz. Ljudje, ki živijo na območju, kjer se običajna zunanja temperatura lahko zniža na –10 °C, se bodo počutili toplo na dan, ko se zunanja temperatura dvigne na 0 °C. Nekateri med njimi bodo morda nosili majico in se potili na dan, ko je temperatura 0 °C.
Temperatura, ki jo zaznavajo ljudje, se razlikuje od dejanske temperature. V Tokiu na Japonskem mnogi ljudje menijo, da je aprila topleje, novembra pa hladneje. Vendar pa so po meteoroloških podatkih najvišje, najnižje in povprečne temperature aprila in novembra približno enake.
Klimatska naprava in nadzor temperature
Zaradi učinkov globalnega segrevanja vročinski valovi prizadenejo večino delov sveta, letos pa se je zgodilo tudi veliko nesreč zaradi vročinskih udarov. Vendar pa naj bi se tveganje za smrt zaradi vročine zmanjšalo s širjenjem klimatskih naprav.
Klimatske naprave blažijo vročino in preprečujejo vročinsko kap. Kot najučinkovitejši ukrep za preprečevanje vročinske kapi je priporočljiva uporaba klimatskih naprav v zaprtih prostorih.
Klimatske naprave uravnavajo temperaturo in vlažnost v prostoru, da ustvarijo udobne razmere, vendar se zunanja temperatura ne spreminja. Ko ljudje potujejo med kraji z velikimi temperaturnimi razlikami, so bolj pod stresom in lahko zaradi temperaturnih sprememb zbolijo ter si škodujejo zdravju.
Za preprečevanje velikih temperaturnih sprememb v kratkem časovnem obdobju glede na človeško vedenje je mogoče upoštevati naslednje ukrepe.
– Da bi preprečili toplotne šoke pozimi, temperaturno razliko med prostori vzdržujte znotraj 10 °C.
– Da bi poleti preprečili vročinsko kap, temperaturno razliko med zunanjo in notranjo temperaturo ohranjajte znotraj 10 °C. Zdi se učinkovito spreminjanje nastavitve sobne temperature z uporabo klimatske naprave glede na zaznano zunanjo temperaturo in vlažnost.
– Ko se premikate v zaprtih prostorih in zunaj, ustvarite vmesni temperaturni pogoj ali prostor in tam nekaj časa ostanite, da se telo navadi na okolje, nato pa vstopite ali izstopite.
Raziskave o klimatizaciji, stanovanjih, opremi, človeškem vedenju itd. so potrebne za zmanjšanje škode za zdravje, ki jo povzročajo temperaturne spremembe. Upamo, da bodo v prihodnosti razviti klimatski izdelki, ki bodo vključevali te rezultate raziskav.
Čas objave: 19. oktober 2022
