Ua faapea mai saienitisi ma faipule o loo tatou feagai ma se faalavelave faafuasei o le paneta ona o suiga o le tau.
Ae o a ni faʻamaoniga o le faʻavevela o le lalolagi ma e faʻapefea ona tatou iloa o loʻo mafua mai i tagata?
E faʻapefea ona tatou iloa ua faʻavevela le lalolagi?
Ua vave ona faʻavevela lo tatou paneta talu mai le amataga o le Fouvalega Faʻapisinisi.
Ua si'itia le averesi o le vevela i luga o le fogaeleele i le tusa ma le 1.1C talu mai le 1850. E le gata i lea, o tausaga ta'itasi e fa ua mavae atu ua sili atu le mafanafana nai lo se isi lava tausaga na muamua atu, talu mai le ogatotonu o le seneturi lona 19.
O nei fa'ai'uga e sau mai au'ili'iliga o le faitau miliona o fua na aoina mai vaega eseese o le lalolagi. O faitauga o le vevela e aoina e nofoaga o le tau i luga o le laueleele, i luga o va'a ma satelite.
E mafai e saienitisi ona toe iloilo suiga o le vevela i tua i taimi ua mavae.
O mama o laau, fatu aisa, otaota o le vaituloto ma 'amu'amu uma o lo'o fa'amaumauina ai se fa'ailoga o le tau i aso ua mavae.
O lenei mea e maua ai se talaaga e matuā manaʻomia mo le tulaga o loʻo i ai nei o le faʻavevela. O le mea moni, ua fuafua e saienitisi e leʻi toe vevela faapenei le Lalolagi mo le tusa ma le 125,000 tausaga.
E faʻapefea ona tatou iloa o tagata e mafua ai le faʻavevela o le lalolagi?
O kasa e mafua ai le vevela o le La - o le sootaga taua lea i le va o le siitia o le vevela ma gaoioiga a tagata. O le mea e sili ona taua o le kaponi taiokesaita (CO2), ona o lona tele i le ea.
E mafai fo'i ona tatou iloa o le CO2 o lo'o maileia ai le malosi o le La. O lo'o fa'aalia e satelite le itiiti ifo o le vevela mai le Lalolagi o lo'o sola ese atu i le vateatea i le umi tonu lava o galu e mitiia ai e le CO2 le malosi o lo'o fa'asalalauina.
E iai se auala e mafai ona tatou faʻaalia manino ai le mea na maua mai ai lenei CO2 faʻaopoopo. O le kaponi e gaosia e ala i le susunuina o suauʻu faʻasolopito e iai sona faʻailoga faʻakemikolo tulaga ese.
O mama o laau ma le aisa i pole e lua o loʻo faʻamaumauina ai suiga i le kemisi o le ea. A suʻesuʻeina, ua faʻaalia ai o le kaponi - aemaise lava mai punaoa o mea tuai - ua matua siʻitia talu mai le 1850.
Ua faaalia i le auilii, mo le 800,000 tausaga, e lei si'itia le CO2 i le ea i luga atu o le 300 vaega i le miliona (ppm). Ae talu mai le Fouvalega Fa'apisinisi, ua si'itia le maualuga o le CO2 i lona tulaga o lo'o i ai nei e toetoe lava 420 ppm.
O faʻataʻitaʻiga komepiuta, e taʻua o faʻataʻitaʻiga o le tau, ua faʻaaogaina e faʻaalia ai le mea semanu e tupu i le vevela pe ana leai le tele o kasa faʻavevela e faʻasaʻolotoina e tagata.
Ua latou faaalia ai semanu e itiiti se faʻavevela o le lalolagi - ma atonu foʻi sina faʻamālūlūina - i le seneturi lona 20 ma le 21, pe ana faapea e aʻafia le tau e mea faanatura.
E na'o le taimi lava e fa'aofi mai ai mea e mafua mai i le tagata ona mafai lea e fa'ata'ita'iga ona fa'amatalaina le si'itia o le vevela.
O le ā le aafiaga o tagata i le paneta?
O le tulaga o le vevela ua oo i ai le Lalolagi ua valoia o le a mafua ai ni suiga tetele i le lalolagi o siomia ai i tatou.
O matauga moni o nei suiga e fetaui ma mamanu e faʻamoemoeina e saienitisi e vaʻaia i le faʻavevela e mafua mai i tagata. E aofia ai:
***E vave ona liu suavai le aisa o Greenland ma Antarctica
***Ua faʻateleina le aofaʻi o faʻalavelave faʻafuaseʻi e mafua mai i le tau i le faʻateleina o le lima i le silia ma le 50 tausaga
***Na si'itia le maualuga o le sami i le lalolagi atoa i le 20cm (8in) i le seneturi talu ai ma o lo'o si'itia pea
***Talu mai le 1800s, ua sili atu le oona o le sami i le 40%, ma ua aʻafia ai meaola o le sami.
Ae pe le'i sili atu ea le mafanafana i aso ua mavae?
Sa i ai ni vaitaimi vevela i le taimi ua tuanai o le Lalolagi.
I le pe tusa o le 92 miliona tausaga ua mavae, mo se faʻataʻitaʻiga, sa matuā maualuga tele le vevela na leai ai ni aisa i pole ma sa nonofo meaola e pei o le korokotaila i matū e pei o le Canadian Arctic.
Ae ui i lea, e le tatau ona faamafanafanaina se tasi i lena mea, aua e le’i iai tagata. I nisi taimi i aso ua mavae, e 25m (80ft) le maualuga o le sami nai lo le taimi nei. O le si’itia o le 5-8m (16-26ft) ua manatu e lava lea e lofia ai le tele o aai i le talafatai o le lalolagi.
E tele faʻamaoniga mo le faʻaumatia tele o meaola i nei vaitaimi. Ma o faʻataʻitaʻiga o le tau e faʻaalia ai, o nisi taimi, e ono avea le teropika ma "nofoaga oti," e vevela tele mo le tele o ituaiga e ola ai.
O nei suiga i le va o le vevela ma le malulu ua mafua mai i le tele o mea eseese, e aofia ai le auala e lūlū ai le Lalolagi a o faataamilo i le La i se vaitaimi umi, o le pāpā o mauga mu ma taamilosaga pupuu o le tau e pei o le El Niño.
Mo le tele o tausaga, o vaega o ē ua taʻua o "ē masalosalo" i le tau ua latou masalosalo i le faavae faasaienisi o le faateleina o le vevela o le lalolagi.
Peitaʻi, toetoe lava o saienitisi uma o loʻo lolomiina soo i mekasini ua iloiloina e tagata tomai faapitoa ua malilie nei i mafuaʻaga o suiga o le tau i le taimi nei.
O se lipoti autū a le UN na faʻasalalau i le 2021 na fai mai ai "e manino lava o faatosinaga a tagata ua faʻamafanafanaina ai le ea, vasa ma le laueleele".
Mo nisi fa'amatalaga, fa'amolemole taga'i i:https://www.bbc.com/news/science-environment-58954530
Taimi na lafoina ai: Oke-21-2022

